TRZIN

Osnovni podatki o Trzinu

Občina Trzin leži v osrednji Sloveniji in sodi med zelo gosto poseljene slovenske občine. Ponaša se z dokaj dobro razvito infrastrukturo ter s številnimi podjetji, ki se ukvarjajo z obrtjo, industrijo in s storitvami. Trzin je od leta 1998 samostojna občina, pred tem pa je kraj Trzin spadal pod občino Domžale.

Kraj Trzin je razdeljen na tri dele: stari del, novi del – Mlake in obrtno – industrijska cona Trzin (OIC Trzin).

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Slovenske občine v številkah, 2009

Zgodovina Trzina do danes

Najstarejša ohranjena listina, v kateri je zapisano ime kraja današnjega Trzina, je bila napisana dne 15.maja 1273. Gre za dokument nemškega viteškega reda s katerim je kranjski deželni glavar potrdil, da se je Viljem Svibenjski v korist Nemškega viteškega reda odpovedal pravicam do šestih kmetij v Trzinu, kraj sam pa je v listini zapisan z imenom Direzin. Kasneje so naselje omenjali še večkrat, njegovo ime pa so izpisovali različno: Terzzein, Terzeyn, Trezein ali Tersein.

O poselitvi na tem področju v rimski dobi pričajo izkopanine ob nekdanji rimski cesti Emona-Celeia, ki je vodila tudi skozi Trzin. V skalni razpoki kamnoloma pa so našli kamnito kladivasto sekiro iz mlajše kamene dobe, ki nakazuje, da so ljudje obiskovali območje Trzina že v tistih časih, mogoče pa so se na območju Trzina zadrževali tudi stalno.

Janez Vajkard Valvazor je nekoč zapisal, da so Trzinci sloveli po izdelovanju postelj, pletenju ribiških mrež ter izdelovanju ribiških palic in vrvi. Sicer pa so se Trzinci v glavnem preživljali z živinorejo in obdelovanjem zemlje. Ker polja, ki jih je na jugu naselja omejevalo močvirje, niso mogla povsem zadovoljiti potreb po hrani, so se številni oprijemali tudi dodatnih, dopolnilnih dejavnosti.

Trzinci so se, predvsem s svojim junaštvom, večkrat zapisali v zgodovino. Leta 1528 so skupaj z Mengšani in prebivalci Goričice, današnjih Domžal, na mengeškem polju premagali oddelek Turkov, ki so plenili po okoliških krajih.

8. septembra 1813 so Trzinci Avstrijcem pomagali na mengeškem polju premagati Napoleonove vojake, saj so njihove vojake pripeljali za hrbet 7.000 glave francoske vojske, ki jim je poveljeval general Belotti.

V času francoske zasedbe naših krajev so se tudi na trzinskem območju pojavili rokovnjači, ki so ostali še po tem, ko so se Francozi že umaknili. V ljudskem izročilu je ohranjenih še precej zgodb o rokovnjaških podvigih, še najbolj odmevna pa je bila smrt enega najbolj znanih rokovnjačev – Dimeža, ki so ga imenovali tudi strah in trepet kranjske dežele. Dimež (Franc Sicherl) se je 20.1.1862 skupaj s pajdašem Pepelnakom (Matijcem Mlakarjem) z dimom zadušil v trzinski opekarni.

V Trzinu se je leta 1851 rodil Ivan Hribar politik, bankir, publicist in diplomat, predvsem znan po svojem patriotizmu.

Precej trzinskih fantov se je borilo na frontah I. svetovne vojne, bili pa so tudi borci za severno mejo pod poveljstvom generala Maistra. Na frontah te vojne je padlo 11 Trzincev, štirje pa so bili pogrešani. Kot zanimivost pa je treba omeniti, da je bilo med I. svetovno vojno v Trzinu tudi letališče z oporiščem za 32 vojaških letal. II. svetovna vojna je od Trzincev zahtevala še večji davek, čeprav Nemci v Trzinu nikoli niso imeli svoje postojanke. Med vojno je padlo 24 vaščanov, trije so padli kot talci, eden je bil živ sežgan, pet jih je umrlo v internaciji, izselili pa so 79 Trzincev.

Trzin je odigral pomembno vlogo v slovenski osamosvojitveni vojni leta 1991, saj sta se ob trzinskem mostu čez Pšato 27.6.1991 spopadli takratna JLA in Teritorialna obramba RS, ki šteje za eno pomembnejših bitk, v kateri so padli štirje vojaki JLA in en pripadnik teritorialne obrambe.

Vir: Wikipedija